O smiselnosti zgolj energetskih sanacij objektov

(Objavljeno v reviji Mladina, dne 19.6.2015)

Zgodba govori, da je ruski guverner G. A. Potemkin na opustošenih ozemljih polotoka Krim, ki jih je pravkar osvojil, dal med obiskom carice Katarine Velike postaviti kulise vasi, da bi s tem v njenih očeh dvignil pomen svoje zmage. Potemkinova kariera se je za tem bojda strmo vzpenjala in zgodba o njegovih vaseh se je trdno zasidrala v evropski kulturi vse do današnjih dni, četudi si zgodovinarji še zdaleč niso enotni o njeni istovetnosti.

Med arhitekti se je v zadnjih letih razplamtela debata o neprimernem izboru barv prenovljenih objektov, a kritika se, podobno kot tudi sama prenova fasade, dotika zgolj površine kompleksnih prostorskih in tehničnih problemov starejših objektov.

Podobno in vsekakor resnično zgodbo pa imajo vsaj naši zgodovinarji ves čas tik pred svojimi očmi: dogaja se v današnjem času, v Sloveniji, vsem na očem. Imenuje se energetska sanacija objektov. Energetska sanacija, kot jo razumemo pri nas, pomeni dodajanje nove izolacije na vrh obstoječe fasade starega objekta. V nekaterih primerih zamenjajo tudi okna in ograje balkonov. Navzven stavba postane kot nova, znotraj ostaja vse staro in dotrajano.

Nadaljujte z branjem→

(Objavljeno v Delovi prilogi Delo in Dom, 17.5.2015)

Toplotnoizolativna fasada občutno zmanjša porabo energije v stavbi in posledično zneske na položnici, kar je dovolj velik razlog, da se tudi etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah zadnjem času množično odločajo za ta ukrep. K temu jih spodbujata tako stroka kot tudi država (z zakonodajo in subvencijami). A zgolj energijska prenova po mnenju Tomaža Krištofa iz biroja Studio Krištof ni dovolj, saj pušča nerešene ostale težave, ki tudi pomembno vplivajo na kakovost življenja stanovalcev. Zato, poudarja sogovornik, potrebujemo celovite prenove objektov.

Nadaljujte z branjem→

Ilka in Andreas Ruby sta ob članku v katalogu, ki je pospremil na pot razstavo šestih slovenskih birojev pod skupnim imenom Six-pack, objavila fotografijo balkonov tipičnega stanovanjskega bloka iz 60ih let v Ljubljani. Vsak stanovalec si je balkon preuredil po svoje in slika prikazuje, vsaj tako smo bili prepričani do tedaj, stihijsko podobo neurejenih in neusklajenih individualnih posegov na skupni fasadi objekta. Mini črne gradnje, tako rekoč.

Ilka in Andreas Ruby, fotografija ob članku
“Why Ljubljana, of all places?” v publikaciji Six-pack

Nadaljujte z branjem→

V tem trenutku je na ljubljansko Fakulteto za arhitekturo vpisanih 1177 študentov dodiplomskega študija. K tej številki lahko prištejemo še približno 300 študentov arhitekturne smeri mariborske Fakultete za gradbeništvo in verjetno kakšnih 100 slovenskih študentov, ki so arhitekturo vpisali na tujih fakultetah. Vprašanje se postavlja kar samo od sebe: kaj bodo vsi ti ljudje v prihodnosti delali?

Nadaljujte z branjem→

Nedavno tega je pri založbi Praznine izšla knjiga Miloša Kosca z naslovom Ruševina kot arhitekturni objekt, ki je nastala na podlagi diplomskega dela, nagrajenega s študentsko Prešernovo nagrado FAin študentsko Plečnikovo nagrado. Ob avtorjevi mladosti (roj. 1986) je prav neverjetno, s kakšno suverenostjo se v knjigi sprehaja po zgodovini, filozofiji in umetnosti zahodnega sveta zadnjih nekaj stoletij. Ruševin ne obravnava zgolj kot opomin na uničenje ali obljubo izgradnje novega, pač pa predvsem kot samostojne objekte, ki živijo svobodno življenje zunaj polja uporabniških in lastniških razmerij, s katerimi je prežeta siceršnja arhitektura. Pogovarjala sva se na predvečer 600-letnice zadnjega ustoličenja Koroškega vojvode na Knežjem kamnu.

Nadaljujte z branjem→