Potemkinove prenove

O smiselnosti zgolj energetskih sanacij objektov

(Objavljeno v reviji Mladina, dne 19.6.2015)

Zgodba govori, da je ruski guverner G. A. Potemkin na opustošenih ozemljih polotoka Krim, ki jih je pravkar osvojil, dal med obiskom carice Katarine Velike postaviti kulise vasi, da bi s tem v njenih očeh dvignil pomen svoje zmage. Potemkinova kariera se je za tem bojda strmo vzpenjala in zgodba o njegovih vaseh se je trdno zasidrala v evropski kulturi vse do današnjih dni, četudi si zgodovinarji še zdaleč niso enotni o njeni istovetnosti.

pp 01

Med arhitekti se je v zadnjih letih razplamtela debata o neprimernem izboru barv prenovljenih objektov, a kritika se, podobno kot tudi sama prenova fasade, dotika zgolj površine kompleksnih prostorskih in tehničnih problemov starejših objektov.

Podobno in vsekakor resnično zgodbo pa imajo vsaj naši zgodovinarji ves čas tik pred svojimi očmi: dogaja se v današnjem času, v Sloveniji, vsem na očem. Imenuje se energetska sanacija objektov. Energetska sanacija, kot jo razumemo pri nas, pomeni dodajanje nove izolacije na vrh obstoječe fasade starega objekta. V nekaterih primerih zamenjajo tudi okna in ograje balkonov. Navzven stavba postane kot nova, znotraj ostaja vse staro in dotrajano.

Energetske sanacije se izvajajo z dobrimi nameni in izvirajo iz težnje po ustvarjanju trajnostne in energetsko nepotratne družbe z nizkim ogljičnim odtisom. Glede tega obstaja skoraj nacionalni konsenz, ki nekako postavlja na laž tarnanja politikov, da se Slovenci ne znamo več poenotiti – seveda se znamo, le nameni morajo biti iskreno pozitivni. Ljudje so se množično odzvali na spodbude po energetskih sanacijah stavb – ne glede na to, ali živijo v hišah ali blokih, v mestih ali vaseh, ne glede na to, ali stavbe prenavljajo zase ali pa za prihodnje rodove. Energetske sanacije so resda subvencionirane z državnimi skladi in večinoma se tudi izvajajo na podlagi izračunov o povratku vloženih sredstev, a vendar lahko trdimo, da se večinoma ljudje odločajo zanje predvsem iz resnične želje narediti stvari dobro in prav.

Ob vseh vzponih in padcih tajkunskih gradbenih baronov so energetske sanacije v zadnjih nekaj letih dejansko ena bolj pozitivnih zgodb gradbeništva pri nas. Žal imajo tudi svojo negativno plat – prenove fasad se dogajajo brez premisleka, na hitro in na pamet, predvsem pa brez analize (vseh) dejanskih problemov stavb, ki se jih prenavlja. Ti pa še zdaleč niso zgolj prevelike položnice za ogrevanje. Strnimo posledice preslabo načrtovanih sanacij v tri točke.


Nestrokovne izvedbe

Najprej, sanacije se prevečkrat izvajajo nestrokovno.  Pomanjkljivosti počasi postajajo splošno znane. Kjer ni vključenega preprečevanja toplotnih mostov, se na notranji strani fasadnih sten z leti pojavi plesen. Sanacije, ki se izvajajo z najcenejšim materialom, stiroporom, zaprejo stavbo, ki bi sicer ‘dihala’ skozi fasadne stene. Prostori postanejo vlažni in zatohli, torej nezdravi. K temu dodatno pripomore še menjava starih lesenih oken za nova plastična, ki popolnoma tesnijo – ob tem se dodatno prezračevanje uredi le izjemoma. Energetske sanacije stroške za ogrevanje, a če so izvedene nestrokovno, prinašajo kup novih nevšečnosti. Kar prihranimo na ogrevanju, izgubimo na lastnem zdravju!

Za nestrokovno izvedene prenove je napak kriviti izvajalce – ti imajo dovolj znanja, da poznajo tako težave kot tudi rešitve zanje. Recimo za preprečitev toplotnega mostu preko talne plošče balkona. Vendar te rešitve niso poceni in običajno investitorji zgolj zamahnejo z roko: “Ah, tega pa ne bomo.” Gledano širše pa so nestrokovno izvedene prenove neposredna posledica zakonodaje, ki za energetske sanacije ne zahteva izdelave projekta s strani strokovno usposobljene osebe, ter Eko sklada, ki projekta ne zahteva niti za podelitev državne subvencije. Tudi za nestrokovno načrtovano prenovo boste brez težav dobili nepovratna sredstva!


Zakrivanje težav

Naslednja težava energetskih sanacij je, da prenovljene fasade zakrivajo vse ostale probleme, ki jih stavba ima. Najbolj očitno je pri tem zakrivanje konstrukcijskih razpok na nosilnih fasadnih stenah. Problem je z novo fasadno oblogo skrit, ne pa tudi rešen. Novo stanje pa celo še nevarnejše od starega, saj ni več možno opazovati, ali so razpoke relativno stabilne, ali pa se s časom povečujejo. Izvajalci sicer imajo navodila, da se razpoke konstrukcijsko sanirajo, a spet smo pri odločitvah investitorjev, ki za takšno sanacijo običajno pač nimajo sredstev.

Tukaj smo že zelo blizu krilatici, ki jo političnih debatah vsakokratna opozicija tako rada uporablja v kritiki vsakokratne oblasti. Vsaj enkrat mesečno lahko slišimo mnenje, da nek ukrep ne popravlja temeljev (družbene) stavbe, ampak zgolj njeno fasado – znotraj pa da stavba ostaja enako ‘gnila’ še naprej. Vsi razpravljavci takoj vedo, kaj govorec želi povedati: ukrep ne rešuje bistva problema, ampak uvaja zgolj kozmetične popravke. Le tega očitno ne ve nihče, da se sanacije pravih (ne družbenih) stavb dejansko izvajajo na točno takšen način.

pp 02

Tudi dokaj zgledno in umirjeno izvedene prenove fasad mnogokrat zgolj zakrivajo težave, ki jih ima stavba v notranjosti.

Potresna ogroženost ni zgolj veliko bolj realna, kot si ljudje večinoma predstavljajo, ampak se tiče tudi veliko večjega števila ljudi. Približno četrt milijona Slovencev živi v blokih in podobnih stavbah, grajenih v času pred letom 1963, ko protipotresna gradnja še ni bila predpisana. Že malo močnejše tresenje tal bi sprožilo pravo socialno bombo (po študiji iz leta 2009 bi bilo samo v Ljubljani poškodovanih približno 28.000 stavb), resen potres pa celo humanitarno katastrofo. A kljub temu, da gre takorekoč za temo nacionalne varnosti, o protipotresnih prenovah v javnih razpravah skoraj ni govora, zanje ni subvencij, fasade po vsej deželi so nove, konstrukcije stavb ostajajo nezadostne še naprej.


Izgubljene priložnosti

In končno, prenova objekta, ki obsega zgolj energetsko sanacijo, pomeni izgubljeno priložnost za vse druge oblike prenov. Funkcionalno in prostorsko prenovo, sanitarno prenovo, protipožarno prenovo, itd. Lastniki stanovanj po postavitvi nove fasade nimajo ne energije in ne sredstev za ponoven poseg v objekt. Večstanovanjskih blokov, ki so se v zadnjih letih sanirali energetsko, verjetno še leta dolgo ne bo nihče saniral protipotresno, saj bi za kaj takega bilo potrebno najprej odstraniti pravkar nameščeno toplotno izolacijo. Energetske sanacije stavbo zapečatijo za nadaljnjih nekaj deset let, zato bi bilo nujno pred odločitvijo zanjo premisliti, kaj na stavbi bi še bilo potrebno obnoviti.

Po uradni statistiki (MzIP, 2012) je tretjina stanovanj v Sloveniji v stanju, ki se bi ga dalo opisati kot vsaj delno nezdravo (plesen, vlaga, prepereli okenski okvirji, itd), pri čemer smo prav na repu EU. Veliko blokov je brez dvigal in brez požarnih stopnišč. Na kvaliteto bivanja pa vpliva tudi veliko drugih faktorjev, kot je recimo zvočna izoliranost stanovanj, zračnost in prezračenost, primerna osončenost. Na nič od tega običajno ne pomislimo, ko govorimo o prenovi. In kar poskušajte pridobiti kakršnokoli subvencijo za protipožarno sanacijo vašega bloka, povečanje okenskih odprtin, prezračevalni sistem. Države ne skrbi ne varnost in ne zdravje svojih državljanov, pipica subvencij je odprta le za zmanjšanje porabljene energije.


Celovite prenove

Stavbe danes na splošno prenavljamo iz dveh razlogov. Prvi je že omenjena in nedvomno pozitivna želja po manjši energetski potratnosti, ki sledi sodobnim tehnološkim in civilizacijskim trendom. Drugi razlog je veliko bolj preprost – stavbe prenavljamo, ker so pač stare. Ker zaradi dotrajanosti in pa zaradi splošnega napredka družbe ne ustrezajo več današnjim merilom kvalitetnega, zdravega in varnega bivanja. Takšne prenove naslavljajo kompleksnejše prostorske in tehnične probleme, zato so tudi same kompleksnejše in stroka je zanje že skovala nov izraz: celovite prenove.

Celovita prenova objekta je prenova, ki vse njegove gradbeno-tehnične in bivanjske lastnosti izboljšuje na nivo današnjih standardov gradnje in bivanja. Celovita prenova poleg nujne energetske sanacije vsebuje tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti, ureditev prezračevanja, izboljšanje zvočne izolativnosti, namestitev manjkajočih dvigal, povečanje fasadnih odprtin, balkonov in teras, kjer se da, pa tudi povečanje samih stanovanj z razširitvijo objektov ali združevanjem enot. Cilj prenov bi moral biti dvig celotne kvalitete obstoječih stavb, sicer bomo iste objekte čez deset let obnavljali še enkrat. Zgolj celovita prenova je lahko trajnostna prenova!

Zakaj se potem stavbe ne prenavljajo na ta način? Ustavi se že pri zakonodaji. Želite celovito prenoviti večstanovanjsko stavbo? Kar izvolite! Potrebujete 100% strinjanje vseh etažnih lastnikov, soglasja vseh potrebnih inštitucij, naročiti boste morali celotno projektno dokumentacijo, šli boste skozi mučen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, za katerega boste morali zadostiti zahtevam današnjih pravilnikov (kar je seveda nemogoče – kje v svoji okolici naj recimo blok pridobi 30-40 novih parkirnih mest). Želite isto stavbo sanirati zgolj energetsko? Ni problema, dovolj je zgolj 75% strinjanje etažnih lastnikov, nobeno dodatno soglasje ni potrebno (nihče ne bo preveril, v kakšno krasno novo barvo boste odeli svoj blok), projektne dokumentacije ne potrebujete in država vas bo darežljivo obdarila še s subvencijo!

pp 03

Stanovanjski blok na Prulah iz šestdesetih let, grajen brez upoštevanja potresne varnosti, potreben korenite prenove.


Priložnosti

Druga cokla celovitim prenovam je seveda njihova cena. A vsaj tudi tukaj se zdi, da je potrebno uporabiti zgolj pravilno shemo prenove. Manj zahtevno prenovo bloka je možno financirati s prodajo stanovanja, ki ga pridobimo s predelavo praznih skupnih prostorov na podstrešju. Če se v bloku lotimo zahtevne sanacije nosilne konstrukcije, jo je smiselno sanirati še nekoliko bolj – dovolj, da bo možno blok dvigniti za dodatno etažo. S prodajo stanovanj v tej etaži lahko povrnemo stroške za sanacijo delno, ali pa celo v celoti.

pp 04

Možnost celovite prenove objekta s prizidavo in nadzidavo (Studio Krištof)

Prenovo je možno zastaviti še bolj ambiciozno. Protipotresna sanacija je možna tudi s prizidavo dodatnega volumna, ki stavbo iz vseh strani ‘drži’ skupaj. Z novim volumnom se povečajo obstoječa stanovanja. Kar četrtina prebivalstva Slovenije namreč živi v stanovanjih, ki niso premajhna samo po kvadraturi, ampak tudi po številu sob glede na število članov gospodinjstva – čemur se strokovno reče ‘prenaseljenost’ stanovanj. In z novim volumnom ojačena stavba se lahko poviša tudi za dve ali tri etaže, ki po zgornji formuli financirajo celotno predelavo.

Možnosti torej so. Interes bi moral biti, ne le na strani prebivalstva, ampak tudi gospodarstva. Prenove stavb lahko pomenijo odlično iztočnico za nov začetek slovenske gradbene industrije, ki na enotnem evropskem trgu javnih naročil ne morejo več konkurirati za izgradnjo velikih infrastrukturnih projektov. Zakonodajo se da spremeniti in omogočiti lažje postopke za celovite prenove. In končno – vlada, ki ima celovite prenove (ne zgolj energetskih sanacij) objektov zapisane v koalicijski pogodbi kot enega izmed ciljev svojega delovanja, naj vendarle začne uresničevati točke svojega ustanovnega akta in celovite prenove tudi aktivno podpre. Pred nami je desetletje prenov ‘socialističnih blokov’ in škoda bi bilo zamuditi priložnost dviga celotnega bivanjskega standarda, ki nam ga omogoča naš stavbni fond.

Advertisements

One thought on “Potemkinove prenove

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s