Objavljeno v Delu Kult, dne 28.6.2013, tokrat originalno besedilo in vseh 7 predmetov.

Nadaljujte z branjem→

Za začetek tega zapisa se spomnimo velikega Le Corbusierja in namečimo par njegovih misli o arhitekturi: “Arhitektura je temeljito premišljena in zaradi pretanjene urejenosti veličastna igra gmot, umeščenih v svetlobo.” “Ni umetnosti brez čustva, ni čustva brez strasti.”  “Arhitektura je skulptura.” “Arhitekturni elementi so svetloba in senca, stena in prostor.” “Arhitektura – čista stvaritev duha.” (prevod: F. Košir)

Osrednja tema arhitekture, so govorili modernisti, je prostor. Arhitekturni prostor ustvarja njegov ovoj. Ovoj je torej sredstvo, s katerim ustvarimo mase, zajamemo svetlobo, mečemo sence, opredelimo volumen. Arhitektura je tisto višje, kar nastane kot seštevek in zmnožek vsega, tisto skorajda neizrekljivo. Pomembno se je spomniti tega, preden se končno premaknemo k naši temi.

Le Corbuser je namreč zdaj passé. Ne govorim zgolj o stilu, tega nam niti ne rabi biti žal, so padli že boljši in smo preživeli. Passé je, ker povzdiguje arhitekturo nad golo utilitarnost, ker verjame v njeno sporočilno moč, ker jo postavlja na piedestal največjih stvaritev človeka. Namesto tega je sedaj na pohodu filozofija, ki je modernistični ‘form follows function‘ prelevila v ‘no form – just function‘. Kaj na pohodu, celotno področje našega ustvarjanja je že zavzela! Ta filozofija nam govori: zunanji svet je neprijazen, mrzel ali prevroč, naprave nam ustvarjajo optimalno klimo v notranjosti, to klimo je potrebno ohraniti čim bolj – in šele tukaj nastopi arhitektura. Arhitektura je ovoj, ki varuje notranji svet pred zunanjim. Še raje, arhitektura je ovoj, ki varuje notranjo klimo pred zunanjo. Nič manj in predvsem nič več. Ovoj, ki je bil še pred desetletjem ali dvema zgolj sredstvo, je zdaj postal cilj sam po sebi. Arhitekti zdaj ne smemo več stremeti k svetlobi in prostoru, k masam in oblikam, ampak k energetski varčnosti, trajnostni gradnji, debeli izolaciji.

Nadaljujte z branjem→

Natečaj za NUK II sem delal tudi sam. Po oddaji naše rešitve se mi je zgodilo, kot se mi zgodi vedno – zaljubljen sem bil vanjo. V mislih sem se sprehajal po njenih prostorih, občudoval njeno obliko, počel pač vse te stvari, ki jih od nekdaj počno zaljubljenci. Potem so prišli rezultati in istočasno tudi objavljena rešitev na strani zbornice. Povsem rutinsko sem pričakoval neizmerno razočaranje nad izborom žirije. A zgodilo se mi je nekaj, kar se mi doslej še ni nikoli – zaljubil sem se v zmagovalno rešitev!

Nadaljujte z branjem→

Arhitekturne vizije Studia Krištof
(Smilja Štraus, Delo Kult)

»Brez lastne arhitekture naša civilizacija nima duše,« je o arhitekturi povedal eden njenih najbolj gorečih vernikov, ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright, sicer avtor Guggenheimovega muzeja v New Yorku, ene najbolj atraktivnih zgradb 20. stoletja. Guggenheim ni klasična pravokotna stavba, videti je kot v spiralo zvit bel trak, ki je pri vrhu širši kot pri tleh.

Hiša je uresničenje Wrightovih sanj, da bi v arhitekturo vnesel naravne organske oblike, ki so v modernizmu kar poniknile. Spiralni koncept zgradbe, ki povzema neskončnost življenjskega kroga, se je imenitno navezoval na provokativno biblijsko zgodbo o babilonskem stolpu.Wrightov Guggenheim je predstavnik t. i. izrazne arhitekture, ki se trudi biti več kot zgolj uporabna. Arhitekti se sicer prepirajo, ali ima arhitektura, ki jo vleče v kiparstvo, sploh smisel, ali gre zgolj za predstavo, ki je obenem še energijsko potratna. Kakorkoli, veliko nekdaj utopičnih arhitekturnih projektov je naredilo kariero, zato se splača poskusiti.

Tako misli tudi mladi slovenski arhitekt Tomaž Krištof, ki v okviru svojega studia veliko energije namenja izdelavi utopičnih in konceptualnih arhitekturnih projektov. Tako želi ohranjati pri nas sicer zapostavljene teme, kot so ikoničnost, simbolnost in izraznost arhitekture.

Nadaljujte z branjem→

Nogomet je preprosta igra: 22 moških se podi za žogo 90 minut in na koncu zmagajo Nemci.
(Gary Lineker po porazu v polfinalu svetovnega pokala leta 1990)

Natečaj je preprosta stvar: 120 ekip gara na svojih predlogih 2 meseca in na koncu zmagajo Bevk Perovič arhitekti.
(Tomaž Krištof po porazu na natečaju za NUK2 leta 2012)