Objavljeno v Delu Kult, dne 28.6.2013, tokrat originalno besedilo in vseh 7 predmetov.

V bistvu dolgočasen izbor, ampak takšen sem.
(Foto Roman Šipič)

Elena
Verjetno daleč najstarejši kos opreme, ki ga še hranim, je treking kolo Giant. Ne maram predmetov, ki bi me zasanjali v spomine, in običajno se jih kar na hitro znebim. A ta je izjema: plačal sem ga z lastno krvjo! V študentskih letih sem del denarja služil s testiranjem zdravil, za Gianta je bilo potrebno pojesti zavojček amoksiklavov. Pred kratkim jih je zdravnica predpisala mojemu sinu in tudi kolo je še vedno vozno. Dvojna korist od testa, torej.

Sedežna garnitura
Postavil sem se v vrsto kakšnih 10ih slovenskih arhitektov, ki smo ob pomoči lokalnega tapetnika kopirali sicer pregrešno drag izdelek Living Divani. Moja varianta je v živo-rdeče-vijoličnem usnju. Z različnim kombiniranjem elementov se kavč spremeni v dvojno zofo za ogled filma, posteljo za gosta, igralni poligon za otroke ali fotelje za večerno debato s prijatelji.

Party generator
Mehiški katalizator zabave, originalno imenovan ‘caja de toques’. Preprosta škatla z baterijami, nekaj primitivne elektronike in dvema elektrodama. Če zabava ne zaživi, pošljite skozi svoje goste 20.000 voltov elektrike in čez pol ure bodo vsi plesali! Začuda bolj varno od alkohola in povsem brez stranskih učinkov.

Čevengur
Bilo bi nepošteno, če se med petimi predmeti ne bi znašla vsaj ena knjiga. Naj bo to roman Čevengur ruskega avtorja Platonova. Da koga ne zavedem: knjiga ni primerna za na plažo, pod žgočim soncem se je nemogoče vživeti v zgodbo, ki se dogaja sredi Sibirskega mraza. Počakajte na zimo!

Žar
Načrtovalci blokovskih naselij v 60ih letih niso bili preveč radodarni z velikostjo balkonov. A tudi naš en sam kvadratni meter je dovolj velik za to mini izvedbo Webrovega žara. Piknik med krošnjami dreves namesto klasičnega piknika v travi. In občasno kak jezen sosed, ki mora obleke, ki so se že skoraj posušile, še enkrat oprati.

Abak

Tudi tehnološka revolucija žre svoje otroke. Ob popisu predmetov sem naštel kar 573 CDjev in ostalih nosilcev podatkov, ki so prašili police stanovanja. Prav vsi so postali odvečni z nakupom ene same naprave, podatkovnega strežnika (NAS), ki sedaj skrbi za to, da različne naprave po stanovanju vrtijo glasbo, filme ali fotografije iz celotne moje zbirke. Čez par let ga bodo verjetno požrle shrambe podatkov v oblakih.

Fotoaparat

S še eno digitalno norostjo me je okužil kolega Goran Rupnik: že nekaj let čisto vsak dan naredim vsaj eno fotografijo – fotografijo dneva. Tisto famozno sekundo tik pred smrtjo, ko se človeku menda pred očmi odvrti film celotnega življenja, lahko po novem doživim kadarkoli, le računalnik moram prižgati in si zavrteti slike.