Mariborska poletja zadnjega desetletja so si podobna kot jajce jajcu. Po pomladni otvoritvi sezone se začne junija s prireditvami na snežnem stadionu pod Pohorjem temperatura počasi dvigati, nato mesto konec junija, ko se začne festival Lent, eksplodira. Po koncu festivala mesto zaspi in se iz globokega spanca ne zbudi več vsaj do konca poletja, še raje pa sploh ne do začetka naslednjega.
Kdo bo pobarval Maribor?
Na tokratnih županskih volitvah so teme prostorskega urejanja mest veliko bolj v ospredju, kot smo bili vajeni doslej. Obljubljajo nam nove stadione, ceste, stanovanjske soseske, garažne hiše, ureditve centrov mest in podobno. Po petnajstih letih demokracije smo se že naučili, da več kot nam kandidati obljubljajo, manj jim moramo verjeti. Zato bodimo volivci letos raje čisto skromni. Zaželimo si zgolj malo več barv v naša mesta! Nič več kot to. In da cilji ne bodo preveč visoko (oziroma severno ali zahodno) leteči, si za vzgled vzemimo mesto jugovzhodno od nas – prestolnico Albanije!
Arhitektura dinamike in hitrosti
Andrej Kalamar: Poslovni objekt Lev v Ljubljani
V prvih desetletjih 20. stoletja so avtorji arhitekturnih fotografij pri slikanju takrat najnovejših (zgodnjih modernističnih) stavb radi postavljali prednje tudi najsodobnejše avtomobile. Tovrstne fotografije so seveda spričo hitrega razvoja oblikovanja avtomobilov hitro izgubile na aktualnosti, znova pa so postale zanimive nekaj desetletji kasneje – arhitekturna kritika se je proti koncu prejšnjega stoletja nemalokrat ubadala z vprašanjem, kako je možno, da so avtomobili na slikah tako predpotopno stari, skorajda smešni, medtem ko hiše za njimi še danes delujejo sodobno, celo sveže.
Nadaljujte z branjem
Tomaž Krištof 