Arhitektura dinamike in hitrosti

Andrej Kalamar: Poslovni objekt Lev v Ljubljani

V prvih desetletjih 20. stoletja so avtorji arhitekturnih fotografij pri slikanju takrat najnovejših (zgodnjih modernističnih) stavb radi postavljali prednje tudi najsodobnejše avtomobile. Tovrstne fotografije so seveda spričo hitrega razvoja oblikovanja avtomobilov hitro izgubile na aktualnosti, znova pa so postale zanimive nekaj desetletji kasneje – arhitekturna kritika se je proti koncu prejšnjega stoletja nemalokrat ubadala z vprašanjem, kako je možno, da so avtomobili na slikah tako predpotopno stari, skorajda smešni, medtem ko hiše za njimi še danes delujejo sodobno, celo sveže.

V zadnjih letih se zdi, da se je, sicer v zelo redkih, vendar zelo odmevnih delih, arhitektura oblikovno znova približala avtomobilski industriji. Tudi v Sloveniji. Za prvi tak objekt pri nas bi pogojno lahko šteli Korpnikovo Integro v Mariboru, predvsem zaradi nekaterih dovolj opaznih detajlov, zavitih vogalov, gladke fasade, odsotnost napuščev itd.. Do skrajnosti pa je tovrstno oblikovanje pripeljal Andrej Kalamar s Poslovnim objektom Lev v Ljubljani.


Stavba je postavljena ob eni izmed dveh ali treh prometno najfrekventnejših mestnih točk v Sloveniji, križišču notranje Tivolske obvoznice in Celovške oziroma Gosposvetske ceste v Ljubljani. V križišče se preko pločevine v vsakem trenutku preliva tisoče kilovatov energije; z izgorevanjem nafte ali bencina, z zvoki motorjev, zaviranjem, pospeševanjem, s hupanjem, prižiganjem in ugašanjem luči, zelenih, rdečih, kratkih, dolgih, smerokaznih. Pešci, ki se tukaj znajdejo, so prav brutalno soočeni s svojo majhnostjo in počasnostjo, kljub temu, da jih sploh ni malo, se počutijo tuje, motijo jih hrup, onesnažen zrak, razdalje in merilo, ki je v popolnoma prilagojeno edinemu vladarju tega prostora, avtomobilu.

Pri načrtovanju stavbe se je arhitekt tako lahko brez večjih zadržkov odpovedal vztrajanju pri ustvarjanju mestnega prostora za vsako ceno, javnemu pritličju, morda celo kakšnemu trgu pred njim. Namesto tega hiša v celoti referira na avtomobil, hitrost in dinamiko prometa. Najprej že s samo aerodinamično obliko; zavitimi vogali in sprednjo stranico, ki v celoti sledi liniji zavijanja desnega pasu iz Gosposvetske na Tivolsko cesto. Še bolj pa s fasado, ki v Sloveniji predstavlja precejšnjo tehnološko novost. Zunanja plast je iz prosojnega potiskanega stekla, za katerim so v zračni plasti vertikalne lamele, ki prekrivajo poln zid. Steklo varuje lamele pred nesnago iz zraka, hkrati pa daje stavbi potreben občutek gladkosti. Ob vogalih se steklo zaobli prav tako kot stavba. Lamele so iz ene strani pobarvane oranžno in iz druge modro, ideja izvira morda iz različno obarvanih strani obcestnih količkov, ustvarja pa močan dinamični efekt, ki ga najbolje lahko spremlja voznik, ko zavija skozi križišče (ob čemer ga arhitekturna doživetja v okolici sicer prav posebej ne zanimajo). Na stavbi se mu hkrati izrisujejo kar tri plasti barvnih in svetlobnih doživetij: na prvi plasti gradient prehajanja oranže barve proti modri iz leve proti desni, na drugi prehajanje popolne transparence stekla v sredini pogleda proti popolnemu odboju (zrcalu) na robovih in na tretji vzorec potiska stekla, ki se pojavi tam, kjer nista ne odboj ne barva dovolj močna, da bi v celoti prevladala.


Stavba je, tako kot avtomobil, navzven hermetično zaprta. Okna so zatemnjena, vhod je iz zadnje strani, notranjost ni v ničemer razkrita, celo vrsta programa je iz fasade skoraj nečitljiva. Posebna pohvala gre investitorju, da vzdolž celega objekta ni postavil niti ene reklamne table, tudi takšne, ki bi označevala lastnika, ne. Da gre za upravno stavbo uredništva tujih revij v slovenščini, zveste šele na zadnji strani ob vhodu, prijazna receptorka pa bo poskrbela, da brez povabila dlje od vhoda tudi prišli ne boste.

Poslovni objekt Lev s svojo pojavnostjo vsekakor predstavlja tujek v grajeni strukturi okolice. Vendar pa je hkrati toliko močan in samozavesten, da opazovalca ne zmoti on sam, ampak kar vsa okolica. V neposredni bližini sta stolpnica hotela Lev, ki spričo novega objekta kljub korektno obnovljeni stekleni fasadi že sedaj deluje nekoliko zastarelo in okorno, ter večstanovanjski blok ob nadaljevanju Tivolske ceste, ki je po novem, če malo pretiravamo, zrel samo še za porušitev.


Andrej Kalamar, predstavnik srednje mlade generacije slovenskih arhitektov (rojen leta 1966 v Murski Soboti), s svojo projektno skupino deluje v Ljubljani. Večina njegovih realizacij spada v sfero javnih objektov (poslovni center, poslovna hiša Pomgrad, tržnica in stadion v Murski Soboti, nakupovalni center Mercator v Kopru, nakupovalni center v Lendavi itd.). Več o avtorju in njegovih delih boste izvedeli na internetnem naslovu www.kalamar-architects.com.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s