Reichenberg : Neutelings

Naj kar takoj zapišem misel, ki se mi je utrnila, ko sem na stenah biroja Reichenberg arhitektura prvič videl načrte za Betnavski blok: to je pa kopija Prinsenhoeka! In naj zapišem tudi misel, ki se mi je utrnila takoj za tem: kopija je boljša od originala! Še več: kopija navduši ravno tam, kjer originalu spodleti!


  


  
Stanovanjski objekt Prinsenhoek nizozemskega biroja Neutelings Riedijk Architecten je bil takoj po izgradnji leta 1995 prepoznan kot eden vidnejših znanilcev nove renesanse nizozemske arhitekture. Objekt zaznamuje predvsem delitev po višini: pritličje s trgovinami in lokacij je kamnito, neopazno. Osrednji del s klasičnimi stanovanji brez balkonov je betonski, robusten. Na vrhu pa kraljuje šest luksuznih stanovanj, v cedro odetih penthousov z razglednimi terasami.

Betnavski blok nosi letnico 2009, večjega odmeva do sedaj ni doživel. Objekt je zaradi združitve balkonov v enoten volumen odet v dvojni ovoj, zunanjo kožo pa prebadajo še volumni lož, tretji element formalnega nagovora objekta. Lože povečujejo notranje površine in ustvarjajo raznolikost stanovanj. Navduši predvsem njihova naključna postavitev, ki skupaj z razporejenostjo različnih ograj in senčnih ploskev na terasah koketira z naravnimi vzorci v sosednjem Betnavskem gozdu. Kakšno bi se dalo tudi reči o oknih na teh ložah, a ostanimo raje pri dobrih plateh.

Čemu torej navdušenje?

Dobra arhitektura vedno pripoveduje zgodbo o svojem času in včasih je prav presenetljivo, kako enostavno je moč brati ustroj družbe iz ustroja njenih reprezentančnih zgradb: piramide v hierarhično urejenem Egiptu; templji človeškega merila v demokratični stari Grčiji; strogo simetrične baročne palače v svetu, ki je verjel v red; vertikalne gotske katedrale v svetu, ki je nad vsem častil boga v nebesih; betonski stanovanjski bloki, tako imenovani stroji za bivanje, v industrijski dobi.

Objekt Prinshoek je bil po sporočilni plati že ob svojem nastanku obupno zastarel. Odseva neko davno dobo, morda čas poznega fevdalizma, zgoraj aristokracija, spodaj plebs, vmes pa stroga črta, ki je ni moč prečkati. In še huje je. Da bi bila stanovanja na vrhu videti še bolj bleščeča, je arhitekt spodnjim stanovanjem odvzel balkone in jih obdal z betonsko fasado iz industrijskih pol-izdelkov. Ni torej dovolj, da fevdalci neizmerno uživajo na račun tlačanov; slednji morajo ob tem še dodatno trpeti samo iluzije prvih, da uživajo še bolj! Katero stoletje bi bilo to?

Dvanajst let pozneje Betnavski blok zgodbo genialno popravi. Komunizem ni uspel in še vedno so nekateri zgoraj, nekateri spodaj. A kakšna razlika! Meja med njimi, kot da je izginila. Vsakdo se lahko prebije na vrh, vsakdo lahko od tam pade na dno. Klasični kapitalizem. Kontrasta arhitekt ne potrebuje, zato imajo tudi stanovanja v nižjih nadstropjih kvaliteten zunanji prostor, vsak svojo teraso. Enakost pred zakonom, deklaracija o varovanju človekovih pravic. Tudi tisti na dnu lestvice so občasno deležni kakšnega priboljška tistih na vrhu. Potovanje z letalom, ogled opere, nov avto, dodatne lože tudi v spodnjih stanovanjih. In, če gremo še dalje, kako se sodoben človek pozicionira v družbi – kot okna Prinsenhoeka, poravnano v vrsto, brezimno, sivo? Ali kot lože Betnavskega bloka, individualno, neodvisno, neusmerjeno?

Objekt je potrebno zaščiti z vsemi možnimi predpisi o varovanju kulturne dediščine, in ga še stoletja kazati prihodnjim rodovom, rekoč: tako smo pa živeli na prelomu iz 20. v 21. stoletje! Lepo je bilo. Imeli smo demokracijo, bili smo svobodni. Potem so od nekod prišli liberalni kapitalizem, finančna kriza, črni oblaki, boj proti terorju. In Jelinčič nam je, pod pretvezo, da gre za nekakšen letalski muzej, postavil simbol naslednje dobe: novo piramido, stekleno, prazno.

  


  

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s